Uporabni podatki
Župnija svete Katarine Aleksandrijske Lendava
VODSTVO ŽUPNIJSKEGA OBČESTVA
Župnik: Martin Dolamič-Konrad
MAŠE OB DELAVNIKIH
| ponedeljek: | ob 19. uri, v zimskem času ob 18. uri |
| torek: | ob 19. uri, v zimskem času ob 18. uri |
| sreda: | v Domu starejših ob 9.30 uri |
| četrtek: | ob 19. uri, v zimskem času ob 18. uri |
| petek: | ob 19. uri, v zimskem času ob 18. uri v Domu starejših ob 10.00 uri (v primeru, če ni v sredo v danem tednu) |
| sobota: |
maša za družine z majhnimi otroci in veroučence ob 18. uri |
NEDELJSKI RED MAŠ
| Lendava: | ob 8. uri v madžarskem jeziku ob 10. uri v slovenskem jeziku |
URADNE URE V ŽUPNIJSKI PISARNI
| ponedeljek | ni uradnih ur |
| torek | 8.30 – 11.00 in 16.00 – 18.00 |
| sreda | ni uradnih ur |
| četrtek | ni uradnih ur |
| petek | 8.30 – 11.00 |
| sobota, nedelja in prazniki | ni uradnih ur |
UPORABNO – Kontaktni podatki
| Naslov: | Župnija Lendava, Cerkveni trg 2, 9220 Lendava |
| Telefon: | 02/578 83 30 |
| GSM: | 041 670 199 (samo v primeru smrti ali bolniškega maziljenja!) |
| E-pošta: | zupnija.lendava@rkc.si |
| TRR: | SI56 0400 0027 8476 077 (OTP banka) |
| BIC: | KBMASI2X |
| Davčna številka: | 12925667 |
| Matična številka: | 5927404000 |
ŽUPNIJA NEKOČ IN DANES
Lendava leži pod jugozahodnimi obronki Lendavskih goric, tik ob meji z Madžarsko.
Tako mesto kot tudi občina Lendava sta narodnostno mešani. V občini je po popisu prebivalstva (2002) živelo 11.151 prebivalcev, od tega 5.653 Slovencev ter 3.917 pripadnikov madžarske narodnostne skupnosti.
V mestu posebej izstopa dvorec, ki je bil zgrajen v začetku 18. stoletja, se pa prvi grad omenja že v 12. stoletju. Dvorec je v obliki črke L in so ga v 19. stoletju temeljito predelali. Zanj so značilni visoki zunanji oporniki in slikovita mansardna streha. Pripadal je rodbini Esterházy, ki ga je tudi dala sezidati. Po letu 1945 so grad nacionalizirali. Danes sta v gradu galerija in muzej.
Izstopa tudi župnijska cerkev sv. Katarine ter ostale znamenite stavbe, kot na primer Evangeličanska cerkev, Židovska sinagoga, novi kulturni center, prenovljena občinska stavba, idr.
IZ ZGODOVINE
Lendava ima zelo bogato župnijsko zgodovino. Za časa knezov Koclja in Pribine, ki sta s pomočjo svetih bratov Cirila in Metoda širila katoliško vero se omenja tudi prva cerkev v Lendavi okoli leta 840. Ob prihodu Madžarov je bila cerkev uničena. Po nekaterih virih je tu bila župnija že sredi 9. stoletja, najstarejši dokument, ki Lendavo omenja kot župnijo, datira v leto 1100, hranijo pa ga v zagrebški škofiji. Seveda je župnija morala imeti svetišče, zato naj bi prva cerkev stala že v času kneza Pribine, okoli leta 840. Po prihodu Ogrov, konec 10. stoletja, so le-ti cerkev uničili. Naslednja cerkev je bila zgrajena okoli leta 1100, posvečena je bila Mariji. To je bilo v obdobju prvega madžarskega kralja Štefana. Na mestu, kjer stoji današnja cerkev sv. Katarine, je bila v obdobju okrog 1503. leta manjša cerkev, porušili pa so jo turški pohodi.
Zgodovinsko in kulturno pomembna rodbina v Lendavi je bila rodbina Bánfy. Med reformacijo so Banffyji prevzeli luteransko vero in ji ostali zvesti do 1598. leta, ko je Krištof Bánfy prestopil v katoliško vero, pri gradu pa je dal graditi cerkvico, ki so jo dokončali 1608. leta. Leta 1683 je zgorela. Naslednje leto so jo popravili in sezidali oboke, uporabljali pa so jo za verske obrede, dokler ni prišel Esterhazy, ki je dal zgraditi v letih 1749 – 1751 sedanjo cerkev, ki so jo posvetili sv. Katarini Aleksandrijski. Posvetil jo je Franc Tauzy, zagrebški škof, leta 1751. Za glavnim oltarjem jo krasi slika sv. Katarine Sinajska ali tudi Aleksandrijska, zavetnice in priprošnjica mladine. Slika je delo italijanskega slikarja Barazuttija iz leta 1800. Zidavo cerkve so prilagodili cesti, zato ni obrnjena proti vzhodu. V cerkvi so štirje stranski oltarji. Zidana je v čistem baročnem slogu. Glavni oltar krasijo tudi štirje cerkveni očetje: sv. Ambrož, sv. Hieronim, sv. Gregor in sv. Avguštin.
Pod prezbiterijem je grobnica, v kateri so leta 1790 pokopali upravitelja Esterhazyjevega posestva Antona Tarnucia, nazadnje (leta 1916) pa Mihaela Tarnocyja.
Iz vizitacijskega zapisnika iz leta 1778 zvemo, da so bili že tedaj verski obredi v madžarskem in vendskem (slovenskem) jeziku.
Župnijska cerkev je bila od 1916. leta brez zvonov, kajti za časa prve svetovne vojne so jih pretopili v topovske granate. Deset let pozneje, leta 1926, so dobili nove zvonove.
V lendavsko župnijo danes spadajo še zaselki: Trimlini, Čentiba, Dolnji in Gornji Lakoš, Gaberje, Kapca, Dolga vas, Mostje, Banuta, Dolina, Pince, Pince-Marof, Benica, Petišovci, Kot ter Lendavske in Dolgovaške Gorice.