28. 3. 2020 | Kategorija: ARHIV NOVIC IN DOGODKOV

5. POSTNA NEDELJA – Tiha nedelja

JAZ SEM VSTAJENJE IN ŽIVLJENJE:
KDOR VAME VERUJE, BO ŽIVEL, TUDI ČE UMRE. VERUJEŠ V TO?

  • V času epidemije bolezni virusa COVID-19 smo prikrajšani za druženje in obhajane svete maše.
  • Vsako nedeljo spremljajte sveto mašo na televiziji SLO2 ob 10. uri
  • Vero ne živimo samo takrat, ko gremo v cerkev ampak jo živimo v vsakdanjem življenju. Trenutne razmere so idealen čas, ko se bo (ne bo) pokazala naša vera in ljubezen do božje besede.
  • Starši, bodite duhovniki vaših hiš
    Za pomoč in pogled na situacijo prisluhite temu razmišljanju:
    DVOJINA JE KLJUČNA V ODNOSIH (Radio Ognjišče, 24. 3. 2020). Za poslušanje posnetka kliknite na gumb na levi strani spletišča Radia Ognjišče.
  • SKUPAJ DOMA OBHAJAJTE 5. POSTNO NEDELJO – TIHO NEDELJO
    – najprej naredite KRIŽ in nato preberite evangelij 5. postne nedelje

EVANGELIJ 5. POSTNE NEDELJE

Jezus je vstajenje in življenje (Jn 11,1-45)

Tisti čas je bil neki bolnik, Lazar iz Betánije, iz vasi Marije in njene sestre Marte. Marija je bila tista, ki je Gospoda mazilila z dišavnim oljem in mu obrisala noge s svojimi lasmi. Njen brat Lazar je bil bolan. Sestri sta tedaj poslali Jezusu sporočilo: »Gospod, glej, tisti, ki ga imaš rad, je bolan.« Ko je Jezus to slišal, je rekel: »Ta bolezen ni za smrt, ampak v Božje veličastvo, da bo po njej poveličan Božji Sin.«

Jezus je ljubil Marto, njeno sestro in Lazarja. Ko je torej slišal, da je bolan, je ostal še dva dni v kraju, kjer je bil. Nato je rekel učencem: »Pojdimo spet v Judejo.« Učenci so mu dejali: »Učitelj, pravkar so te hoteli Judje kamnáti, pa greš spet tja?« Jezus je odgovóril: »Ali nima dan dvanajst ur? Če kdo hodi podnevi, se ne spotakne, ker vidi luč tega sveta; če pa kdo hodi okrog ponoči, se spotakne, ker v njem ni luči.«

To je rekel, in nato jim je dejal: »Naš prijatelj Lazar spi, vendar grem, da ga zbudim.« Učenci pa so mu rekli: »Gospod, če spi, bo ozdravél.« Jezus je govóril o njegovi smrti, oni pa so mislili, da govori o navadnem spanju. Tedaj jim je Jezus povedal odkrito: »Lazar je umrl. Zaradi vas pa se veselim, da nisem bil tam, da boste verovali. A pojdimo k njemu!« Tomaž, ki se je imenoval Dvojček, je tedaj rekel součencem: »Pojdimo še mi, da umremo z njim!«

Ko je torej Jezus prišel, je zvedel, da je Lazar že štiri dni v grobu. Betánija pa je blizu Jeruzalema, približno petnajst stadijev od njega. Veliko Judov je prišlo k Marti in Mariji, da bi ju tolažili zaradi njunega brata. Ko je Marta slišala, da prihaja Jezus, mu je šla naproti; Marija pa je sedela doma.

Marta je tedaj rekla Jezusu: »Gospod, ko bi bil ti tukaj, bi moj brat ne umrl; a tudi zdaj vem, da ti bo Bog dal, kar koli ga zaprosiš.« Jezus ji je rekel: »Tvoj brat bo vstal.« Marta mu je dejala: »Vem, da bo vstal ob vstajenju poslednji dan.« Jezus ji je rekel: »Jaz sem vstajenje in življenje: kdor vame veruje, bo žível, tudi če umre; in vsakdo, ki živi in vame veruje, vekomaj ne bo umrl. Veruješ v to?« Odgovorila mu je: »Da, Gospod. Trdno verujem, da si ti Kristus, Božji Sin, ki prihaja na svet.« In ko je to rekla, je odšla in poklicala Marijo, svojo sestro. Skrivaj ji je dejala: »Učitelj je tukaj in te kliče.« Ko je ta to slišala, je hitro vstala in mu šla naproti.

Jezus še ni prišel v vas; še vedno je bil na kraju, kjer mu je prišla naproti Marta. Judje, ki so bili pri njej v hiši in jo tolažili, so videli, da je Marija hitro vstala in odšla ven. Stopili so torej za njo, ker so mislili, da je šla h grobu, da bi tam jokala. Marija je prišla tja, kjer je bil Jezus. Ko ga je zagledala, mu je padla k nogam in mu rekla: »Gospod, ko bi bil ti tukaj, moj brat ne bi umrl.« Ko je Jezus videl, da joka in da jokajo tudi Judje, ki so prišli z njo, ga je do srca ganilo in je vzdrhtél. In dejal je: »Kam ste ga položili?« Rekli so mu: »Gospod, pridi in poglej!« Jezus se je zjokal. Judje so tedaj govorili: »Glejte, kako ga je imel rad.« Nekateri izmed njih pa so dejali: »Ali ni mógel on, ki je slepemu odprl oči, tudi storiti, da bi ta ne umrl?«

Jezus je bil v sebi spet ganjen in je šel h grobu. Bila je to votlina in pred njo je bil prislonjen kamen. Jezus je rekel: »Odstranite kamen!« Marta, sestra umrlega, mu je dejala: »Gospod, že ima zadah, saj je četrti dan mrtev.« Jezus ji je rekel: »Ti mar nisem rekel, da boš videla Božje veličastvo, če boš verovala?« Odstranili so torej kamen; Jezus pa je vzdignil oči in rekel: »Oče, zahvaljujem se ti, ker si me uslišal. Vedel sem, da me vsělej uslišiš, toda zaradi množice, ki stoji okrog mene, sem rekel, da bi verovali, da si me ti poslal.«

In ko je to izrekel, je zaklical z močnim glasom: »Lazar, pridi ven!« In umrli je prišel ven. Noge in roke je imel povezane s povôji in njegov obraz je bil ovit s prtom. Jezus jim je rekel: »Razvežite ga in pustíte, naj gre!« Veliko Judov, ki so prišli k Mariji in videli, kaj je stóril, je začelo verovati vanj.


ISTI PREBRANI ODLOMEK SI OGLEJMO NA TEH POVEZAVAH:

Zelo lep film za otroke in odrasle

Kratka risanka za otroke

ZAKAJ TIHA NEDELJA?

Zadnja nedelja pred Cvetno nedeljo se imenuje tiha nedelja. Zanjo je značilno, da se en dan prej po sv. maši ali pa pred večernicami zagrnejo vse podobe v vijolične zavese. Cerkev podobe zakriva zato, da bi še bolj poudarila, da je samo trpljenje našega Gospoda Jezusa Kristusa moglo rešiti človeštvo krivde in ga odrešiti. Od tihe nedelje do velikega petka je glavna misel bogoslužja prav Kristusovo trpljenje. Ko se na veliki petek slovesno odkriva križ, se odgrnejo tudi druge podobe križev v cerkvi. Preostale podobe pa se odkrijejo šele na veliko soboto med Gloria. Podobe križevega pota ni potrebno zastreti.


RAZMIŠLJANJE / RAZLAGA

Gospod, ko bi bil ti tukaj, bi moj brat ne bil umrl, je rekla užaloščena Lazarjeva sestra Marija Jezusu, ko je prišel štiri dni po Lazarjevi smrti k njegovemu grobu.

Podoben vzdih se izvije marsikomu tudi dandanes. Gospod, ko bi bil ti tukaj, bi moj mož živel; ko bi bil ti tukaj, bi naš bolnik toliko ne trpel; ko bi bil ti tukaj, se nam ne bi rodil slaboumen otrok; ko bi bil ti tukaj, naša hčerka ne bi tako nesrečno padla, da bo vse življenje hroma; ko bi bil ti tukaj, bi bilo na svetu manj bolezni, nesreč, potresov, povodnji, požarov… Gospod, ali ne veš, da je med nami dosti ljudi, ki pravijo, da zato ne morejo verovati vate, ker dopuščaš vse to in še toliko drugega hudega…Kje si, Gospod? Kako je Jezus odgovoril Mariji, Lazarjevi sestri? Najprej tako, da se je nad grobom razjokal. Tisti, ki so bili zraven, so rekli: Glejte, kako ga je ljubil! Kaj to pomeni? Mar ne, da Jezus joka z vsemi, ki jokajo?

Jezus ni brez srca, ko gleda naše bolečine. Ko je postal človek, nam je postal podoben tudi v trpljenju in sočustvovanju. Jezus razume ženo, ki žaluje nad mrtvim možem; čuti s starši, ki imajo slaboumnega otroka; trpi z deklico na invalidskem vozičku; z nami je in nas ljubi, ko nas pestijo križi in težave življenja. Jok pa ni bil Jezusov edini odgovor nad Lazarjevim grobom. Mariji je rekel: Ali ti nisem dejal, da boš videla božjo slavo? Čez nekaj trenutkov je res videla božjo slavo, z njo pa so jo videli vsi, ki so bili zraven. Mrtvi Lazar je na Jezusov klic prišel iz groba živ. Tako je Jezus uresničil napoved, ki jo je izrekel nekaj dni prej, ko je v oddaljenem kraju dobil sporočilo o Lazarjevi bolezni: Ta bolezen ni za smrt, ampak da bo po njej proslavljen božji Sin.

Karkoli se z nami dogaja, se ne dogaja za našo smrt, ampak zato, da se proslavi božji Sin in, da bomo nekoč gledali božjo slavo.

Gospod je tukaj, da nas povede tja.


RAZMISLI:

Urška Smerkolj na portalu Mirenskega gradu takole razmišlja:

Evangelij in razmišljanje sta v meni prebudila hrepenenje po prijateljstvu z Jezusom. Ob Marti in Mariji vidim, da je možno imeti tako lep, zaupljiv in hkrati čisto preprost odnos z Bogom. Že dalj časa se sprašujem glede svoje osebne molitve. Skušam se pogovarjati z Bogom na preprost in pristen način. A moja molitev je še vedno okorna, raztresena in včasih hecna, ker me tu in tam prestraši kakšna moja spontana izjava Bogu in potem, kot da čakam, da bo pa sedaj kakšna strela butnila vame :), ker se pa res ne spodobi, da se takole pogovarjam z Njim. Ne vem kako je s tem? Ne vem, kakšne teme so še primerne za Boga in katere so premalo “resne”. A ob tem, kako si Peter opisal prijateljstvo med Marto, Marijo in Jezusom, se mi odpira neko novo veselje in želja, da bi zmogla biti tudi jaz Jezusova prijateljica. Da bi ga vzela resno. Da bi nestrpno čakala nanj in mu hitela naproti. Da ne bi več dvomila, če mu je mar zame, ampak bi zaupala v najin odnos. Da bi zmogla prepletati vsakodnevno življenje z Njegovim, Božjim življenjem. Da mu ne bi obrnila hrbta, ko ga bo svet obsodil. Da bi si zmogla izbrati mesto ob Njem in ne bi več zadržano in v dvomu preverjala, a se splača pustiti vse in iti za njim. In da ne bi več nikoli ugodje in lažja pot imela prednost pred prijateljstvom z Jezusom.

Jezus, a bi bla midva prijatelja?


MOLITVENI VZKLIK

JEZUS TU SI, OB MENI, ČEPRAV SEM DOMA.

-Zmolimo OČE NAŠ
-za tem pokrižamo/blagoslovimo drug drugega na čelo