5. 10. 2015
Objavljeno v: ARHIV NOVIC IN DOGODKOV

Lendava – Slomškov dan, 24. septembra 2015

Slomškov dan v Lendavi, 24. septembra 2015

V četrtek, 24. septembra 2015, so v Župniji Lendava na slovesen način počastili spomin na dan smrti blaženega Antona Martina Slomška, duhovnika, škofa, narodnega buditelja, učitelja in vzgojitelja družin in mladine, pesnika in pisatelja.

Ob njegovem godu so člani ŽPS in biblične skupine na Cerkvenem trgu ob njegovem kipu pripravili kratek kulturni program. Slavnostni govornik je bil poslanec DZ RS g. Jožef Horvat, ki je predvsem za dvojezično področje izpostavil pomembnost skrbi za materin jezik, ne glede na narodnost. Slomškov citat: “Sveta vera bodi vam luč, materin jezik pa ključ do zveličavne in narodne omike.” je tako večkrat odzvenel v programu. Bil je torej velik človek, ki je v našem narodu utrjeval narodno zavest in poglabljal vero, še danes pa spodbudno vpliva na vse Slovence, posebej na tiste, ki se ukvarjajo s pedagoškim poklicem.

Kulturni program sta s petjem obogatila Komorni pevski zbor Vita iz Lendave ter cerkveni pevski zbor s petjem Slomškovih pesmi. Prireditve se je udeležil tudi župan Občine Lendava mag. Anton Balažek. Zbrane je pozdravil tudi domači župnik g. Martin Dolamič-Konrad, ki se je vsem sodelujočim zahvalil za sodelovanje.

Po kulturnem programu je v cerkvi Svete Katarine Aleksandrijske sledila slavnostna sveta maša, ki jo je daroval škof dr. Jožef Smej. Lendavčani so ga bili še posebej veseli, saj je kljub svojim visokim letom, vedrega značaja, bistrih misli in poln božje milosti, naš »prekmurski Slomšek«, kot so ga v pozdravnem govoru tudi nagovorili.

Po slavnostni maši je sledila skromna pogostitev in druženje ob cerkvi, za njeno organizacijo so poskrbeli člani župnijskega pastoralnega sveta in članice Karitasa.

Zapisala: Helena Antolin Tibaut, članica ŽPS-ja


FOTOGALERIJA

IF IF IF IF IF IF IF IF IF IF


Slavnostni govor g. Jožefa Horvata

Spoštovani gospod škof msgr. dr. Jožef Smej,
spoštovani domači župnik gospod Martin Dolamič,
spoštovani župan Občine Lendava mag. Anton Balažek,
spoštovani častilci blaženega Antona Martina Slomška,
državljanke in državljani predrage Slovenije,
dragi rojaki!

Zbrali smo se ob vélikem sinu slovenske matere in slovenskega očeta, ob blaženem škofu Antonu Martinu Slomšku. Tukaj v Lendavi – na robu naše države in domovine Slovenije – tukaj, kjer v krščanski kulturi živite dobri ljudje in predstavljate duhovno bogat in izjemno pomemben kulturni prostor Slovenije in Evrope, tukaj se čuti Slomškov duh.

Že v otroštvu sem rad prihajal v Lendavo, velikokrat s svojo mamo. Danes sem posebej počaščen, da smem skupaj z vami, dragi prijatelji, obhajati PRAZNIK BLAŽENEGA ŠKOFA ANTONA MARTINA SLOMŠKA. Iskreno sem hvaležen vam vsem, ki predstavljate in vodite lendavsko farno občestvo, da spoštujete naročilo, ki nam ga je 19. septembra 1999 na Betnavi pri Mariboru dal danes že sveti papež Janez Pavel II., ki je več kot 200.000 glavi množici izrekel zgodovinske besede: „S svojo apostolsko oblastjo dovoljujemo, da se častitljivi božji služabnik Anton Martin Slomšek odslej imenuje blaženi in se njegov god obhaja vsako leto 24. septembra”.

Tistim, ki smo bili takrat tam, so se te besede zapisale v svetišče spomina. Množica je vzvalovala v viharno veselje in navdušenje, da smo doživeli dan, ko je prvi sin slovenskega očeta in matere povzdignjen v čast oltarja in prištet v zbor blaženih. Uresničilo se je tisočletno hrepenenje in pričakovanje slovenskega vernega ljudstva, da bi v zboru svetih imeli tudi domačega predstavnika, ki nas bo na domač, na nam primeren in razumljiv način vabil na pot živahnega življenja v krščanski kulturi, v kateri moramo živeti eden z drugim in eden za drugega, ne pa eden proti drugemu.

Spoštovani, ko obhajamo praznik blaženega škofa Antona Martina Slomška, se poskušamo najprej postaviti v njegov čas. Njegova dejanja ga ohranjajo med nami kot enega največjih Slovencev v naši zgodovini. Iz kulturnega, narodnega, družbenega in državniškega vidika ostaja tisoče knjig po slovenskih hišah. Njegov prenos škofijskega sedeža iz oddaljenega Št. Andraža v Maribor in zaokrožitev novih škofijskih meja tako, da je vanje zajel nad 200.000 Slovencev in zajezil potujčevanje, prištevamo med najpomembnejša zgodovinska dejstva naše domovine. S tem se je zarisala narodnostna meja na severu, ki drži še danes.

Slovenska družba in tudi človeštvo nasploh pa potrebuje Slomška tudi na pragu tretjega tisočletja. Slomškova misel je še kako aktualna tudi danes, čeprav ga že 153 let ni več med živimi. Bil je tako svetla osebnost v zgodovini Slovencev, da žarki njegovega nauka segajo v sedanjost in bodo razsvetljevali tudi slovensko prihodnost pod pogojem, da bodo tudi prihodnji rodovi odprti za Slomškovo misel.

Slomšek je na zelo preprosti način izražal in učil spoštovanja večnih vrednot, ki veljajo celo širše kot vrednote krščanstva, saj so bolj ali manj univerzalne. Roko na srce: Blaženi Anton Martin Slomšek z vsemi podrobnostmi današnjega sistema vrednot v Sloveniji morda ne bi bil zadovoljen.

Že dolgo ni bilo na naših tleh dobe, ko bi bile te vrednote potrebnejše, ko bi bilo bolj nujno, da jih ponovno vzamemo kot vodilo pri naših izbirah in odločitvah.
Priznati si moramo, da je Slomšek – bolj kot današnja slovenska družba – razumel pomen moralnih vrednot za blaginjo naroda.

Slomšek kot zavetnik učiteljev, vzgojiteljev in katehetov je danes nadvse aktualen v razmisleku o nujnih spremembah vzgojno izobraževalnega procesa, ne samo v Sloveniji ampak tudi širše. Tudi Slovenija se je ujela v spiralo škodljive teorije o prednostih permisivne vzgoje. To je tiste vzgoje, ki vse dovoljuje, ki vse dopušča in popušča in ne upošteva družbenih norm.

Ameriški pediater dr. Benjamin Spock, ki so mu pripisali zablodo permisivne vzgoje, je opozoril, da je bil napačno razumljen, a škoda je bila storjena, zmotni nauk se je prijel in ostaja med nami. Mnogi pa so se na podlagi bolečih izkušenj že zavedeli: otroci morajo spoznati, do kod segajo meje dopustnega. Seveda se pouk lahko opravi z ljubeznijo, brez nepotrebne trdote in brez rušenja otrokovega dostojanstva. Tako razumemo tudi Slomškovo šibo – kot obzirno opozorilo, ne kot napad na integriteto otrokove osebnosti.

Permisivna vzgoja že sama po sebi napeljuje k večji sebičnosti in šibkejšemu čutu odgovornosti, k brezobzirnemu širjenju osebnih svoboščin na škodo drugih. Nedvomno ima dolgoročne splošne slabe učinke na družbo.

Spoštovani, edino upanje za preživetje sedanje civilizacije je v sprejemanju etičnih vrednot. Svet je danes res precej drugačen, ko je bil v Slomškovem času. Tako so tudi pritiski na tradicionalne vrednote drugačni, predvsem so mnogo močnejši. Ko bi bil Slomšek danes med nami, bi ga hudo skrbelo. Tem bolj pa bi bil vesel vse večjega splošnega priznavanja nujnosti, da se etične vrednote uveljavijo bolj kot kadar koli v preteklosti in da se uveljavijo globalno. V tem bi skupaj z nami videl upanje, da jih bomo v večji meri sprejeli tudi Slovenci.

Slomšek je živi primer presežnosti človekovega duha. Slomšek nas nenehno opozarja na nujnost moralnega delovanja in kliče k podaritvi drugim tudi v delu za skupno dobro.
Slomšek je živ s svojim življenjskim optimizmom, ki ni klonil niti pred najtežjimi izzivi življenja. Naj tukaj v Lendavi pred – pred čudovitim Slomškovim kipom – ponovim vsem nam in vsej Sloveniji zadnji Slomškov klic v območje civilne družbe, ki je zadonel iz Maribora v letu 1862 ob 1. obletnici tamkajšnje čitalnice, in sem prepričan, da bi ga danes zaradi njegove aktualnosti Slomšek ponovil: ”Sloga jači – nesloga tlači!”

Spoštovani, Slomšek je spodbujal k nacionalnemu ponosu, nikoli pa ni bil nacionalist – kajti spoštoval je materni jezik slehernega človeka, ljubil je svojega, slovenskega, a spoštoval tujega, na primer nemškega. Vse ljudi je opominjal: „Kdor svoj materni jezik zavrže ter ga pozabi in zapusti je zmedenemu pijancu podoben, ki zlato v prah potepta in ne ve, koliko škodo si dela.”

Pa smo danes dovolj ponosni na svoj – slovenski jezik, čeprav je eden od uradnih jezikov Evropske unije in v njem veliki ljudje ustvarjajo velika dela?
„Sveta vera bodi vam luč, materni jezik pa ključ do zveličavne narodove omike!” Čuvajmo in negujmo vsak svoj materni jezik, slovenski jezik, madžarski jezik, hrvaški jezik, aramejski jezik, ki je bil Jezusov materni jezik, … Čuvajmo in negujmo slovenski jezik! Z ljubeznijo in hvaležnostjo blaženemu Antonu Martinu Slomšku.

Želim vam lepo praznovanje današnjega praznika in vam čestitam za vaš spoštljivi odnos do velikega Slovenca, učitelja in rodoljuba škofa Antona Martina Slomška.

Bog vas živi!

Lendava, 24. september 2015

Jožef Horvat
parlamentarni poslanec NSi

Comments are closed.